Po definiciji WHO zdravje je stanje telesnega, duševnega in socialnega blagostanja, in ne le odsotnost bolezni ali napake.
Spomnimo se, da se bliža Svetovni dan zdravja, ki ga na predlog Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) obeležujemo 7. aprila, in to že polnih 70 let.
Dan, ki je namenjen ozaveščanju o veliki pomembnosti zdravja. Zavezani si moramo biti, da bomo svoje zdravje ohranjali vsak dan, vse življenje.
V tem trenutku se vam lahko tema zdravja zdi ironična in celo sarkastična, vendar je ne smemo pozabiti. Skozi zgodovino smo se nenehno soočali z boleznimi in epidemijami in do zdaj smo jih premagali. Preživeli smo kot prebivalstvo, vendar moramo še vedno skrbeti za ohranjanje svojega in zdravja naše družine, ljudi in celotne družbe.
Zdravje in celo bolezen včasih, morda celo zdaj, jemljemo kot samoumevno kot nekaj, kar je bilo od boga. Zdravje je treba negovati in je za zdravje treba skrbeti vse življenje, ne le zdaj, ko se soočamo z epidemijo.
Kako razmišljati o ohranjanju zdravja in kako zdravo živeti v takem času? Bombardirani smo z različnimi omejitvami, strogimi navodili o socialni razdalji, higieni, zmanjševanju nepotrebnih fizičnih gibanj, spreminjanju navad. Omejili smo nepotrebne premike in druženja in trenutno nam ni vse na voljo.
Če natančneje pogledamo, je zelo poudarjeno le tisto, kar je bilo znano v zadnjih stoletjih, in sicer, da je treba redno in ob določenih priložnostih redno vzdrževati higieno telesa, prati oblačila, čistiti predmete, ki jih uporabljamo. Predvsem, skrbeti za higieno telesa in predmetov v svoji bližini. Kmalu, da smo si pozabili umivati roke pred obrokom, veliko ljudi pa tudi po uporabi stranišča. V socialnih stikih prepogosto pretiravamo z nepotrebnimi in neiskrenimi stiki in izražanjem naklonjenosti, kot je na primer v naši kulturi nepotrebno rokovanje, objemanje in poljubljanje ob različnih priložnostih. Pogosto smo se nepotrebno približali in vstopili v t.i. osebni prostor uradnikom, prodajalcem, delavcem ipd.
Zdaj se pritožujemo, da se ne moremo premikati zaradi zdravja, do nedavnega pa so bili trgovski centri ob vikendih polni in se nismo preveč izkazali v gibanju po naravi. Telovadnice in vadba v zaprtih prostorih je pogosto bila pomembnejša kot narava. Uživanje alkohola in tobaka je bila med najvišjimi v EU. Uživanje pekovskih izdelkov in “nezdrave hrane” je zelo visoka pri mladostnikih in najstnikih, zaradi sladkorne bolezni pa trpi že več kot 200.000 hrvaških državljanov.
Nismo živeli zdravo in je zdaj priložnost, da o vsem skupaj razmislimo in da s svojim osebnim primerom bomo vzor drugim. Prisluhnimo svojemu telesu, in če trpimo za kronično boleznijo, sledimo navodila zdravnika in redni pregledi bodo manj pogosti. V primeru znatnega ali nenadnega poslabšanja se je treba posvetovati z zdravnikom.
Po definiciji WHO zdravje je stanje telesnega, duševnega in socialnega blagostanja, in ne le odsotnost bolezni ali napake.
Še posebej moramo poleg higienskih in socialnih ukrepov podpirati, spodbujati, izkazovati solidarnost in socialno občutljivost do šibkih in potrebnih, ne biti sebični in kupovati živil, kot da je sodni dan. Destruktivnost na družbenih omrežjih ter ustvarjanje negativnih čustev pa tudi panike je posebej nevarno.
Zdaj se moramo soočiti z negativnimi ekonomskimi posledicami epidemije in se poskušati nanjo pripraviti in je to tudi dolgoročen boj za naše zdravje.
Dan, ki je namenjen ozaveščanju o veliki pomembnosti zdravja. Zavezani si moramo biti, da bomo svoje zdravje ohranjali vsak dan, vse življenje.
V tem trenutku se vam lahko tema zdravja zdi ironična in celo sarkastična, vendar je ne smemo pozabiti. Skozi zgodovino smo se nenehno soočali z boleznimi in epidemijami in do zdaj smo jih premagali. Preživeli smo kot prebivalstvo, vendar moramo še vedno skrbeti za ohranjanje svojega in zdravja naše družine, ljudi in celotne družbe.
Zdravje in celo bolezen včasih, morda celo zdaj, jemljemo kot samoumevno kot nekaj, kar je bilo od boga. Zdravje je treba negovati in je za zdravje treba skrbeti vse življenje, ne le zdaj, ko se soočamo z epidemijo.
Kako razmišljati o ohranjanju zdravja in kako zdravo živeti v takem času? Bombardirani smo z različnimi omejitvami, strogimi navodili o socialni razdalji, higieni, zmanjševanju nepotrebnih fizičnih gibanj, spreminjanju navad. Omejili smo nepotrebne premike in druženja in trenutno nam ni vse na voljo.
Če natančneje pogledamo, je zelo poudarjeno le tisto, kar je bilo znano v zadnjih stoletjih, in sicer, da je treba redno in ob določenih priložnostih redno vzdrževati higieno telesa, prati oblačila, čistiti predmete, ki jih uporabljamo. Predvsem, skrbeti za higieno telesa in predmetov v svoji bližini. Kmalu, da smo si pozabili umivati roke pred obrokom, veliko ljudi pa tudi po uporabi stranišča. V socialnih stikih prepogosto pretiravamo z nepotrebnimi in neiskrenimi stiki in izražanjem naklonjenosti, kot je na primer v naši kulturi nepotrebno rokovanje, objemanje in poljubljanje ob različnih priložnostih. Pogosto smo se nepotrebno približali in vstopili v t.i. osebni prostor uradnikom, prodajalcem, delavcem ipd.
Zdaj se pritožujemo, da se ne moremo premikati zaradi zdravja, do nedavnega pa so bili trgovski centri ob vikendih polni in se nismo preveč izkazali v gibanju po naravi. Telovadnice in vadba v zaprtih prostorih je pogosto bila pomembnejša kot narava. Uživanje alkohola in tobaka je bila med najvišjimi v EU. Uživanje pekovskih izdelkov in “nezdrave hrane” je zelo visoka pri mladostnikih in najstnikih, zaradi sladkorne bolezni pa trpi že več kot 200.000 hrvaških državljanov.
Nismo živeli zdravo in je zdaj priložnost, da o vsem skupaj razmislimo in da s svojim osebnim primerom bomo vzor drugim. Prisluhnimo svojemu telesu, in če trpimo za kronično boleznijo, sledimo navodila zdravnika in redni pregledi bodo manj pogosti. V primeru znatnega ali nenadnega poslabšanja se je treba posvetovati z zdravnikom.
Po definiciji WHO zdravje je stanje telesnega, duševnega in socialnega blagostanja, in ne le odsotnost bolezni ali napake.
Še posebej moramo poleg higienskih in socialnih ukrepov podpirati, spodbujati, izkazovati solidarnost in socialno občutljivost do šibkih in potrebnih, ne biti sebični in kupovati živil, kot da je sodni dan. Destruktivnost na družbenih omrežjih ter ustvarjanje negativnih čustev pa tudi panike je posebej nevarno.
Zdaj se moramo soočiti z negativnimi ekonomskimi posledicami epidemije in se poskušati nanjo pripraviti in je to tudi dolgoročen boj za naše zdravje.