Klinika Svjetlost

Hvala! Vaša zahteva je sprejeta. Kmalu vas bomo kontaktirali.

Naročite se na pregled online

PRIVOLITEV za obdelavo osebnih podatkov za namene naročanja:

Specialna bolnica za oftalmologijo Svjetlost

Pooblaščena oseba za zaščito osebnih podatkov:


voditelj@svjetlost.hr
Blog
Kako doseči in ohraniti dober vid v vsakem življenjskem obdobju? Berite nasvete naših oftalmologov in nam predlagajte teme, o katerih želite izvedeti več.

Ali lahko moderna medicina prepreči napredovanje kratkovidnosti pri otroku?

Ali lahko moderna medicina prepreči napredovanje kratkovidnosti pri otroku?
Čeprav je otrokom res potrebno omejiti predolgo gledanje v zaslon, ker utruja in izsušuje oči, tudi pa slabo vpliva na socialni razvoj otroka, še vedno nam ni uspelo dokazati neposredne povezave med dolgotrajnim delom na računalniku in zvišanjem dioptrije. 
Pojava kratkovidnosti pri otrocih je posledica čezmerne rasti očesa v dolžino, kar za posledico ima predvsem genetske dediščine določene osebe. V manjši meri je odvisna od načina življenja in okoliščinah, v katerih otrok raste. Čeprav se opravljajo obetavne raziskave, do zdaj z nobeno ni dokazano, na kateri način bi se lahko upočasnil rast kratkovidnosti.
 

Zakaj dioptrija raste?

V današnji družbi vse več ljudi nosi očala. V drugi polovici 20. stoletja v ZDA je komaj četrtina prebivalstva bila kratkovidna, danes pa se ta odstotek zvišal na 42 %. Raziskovanja kažejo, da bi do leta 2050 polovica svetovnega prebivalstva lahko bila kratkovidna. Razvidno je tudi, da v nekaterih etničnih skupnostih, kot na primer na Kitajskem in Japonskem vse več ljudi nosi očala, kot v nekaterih drugih področjih na svetu. Na Kitajskem in Japonskem 80 % ljudi je kratkovidno.

V javnosti se povečanje dioptrije pri otrocih (in na splošno pri ljudeh) pogosto povezuje z dolgotrajnim delom na računalniku, ker se oko, ko gleda na bližino, mora prilagoditi oz. akomodirati, kaj zahteva določeni napor. Prevladuje mnenje, da dioptrije narašča zaradi dela na računalniku in da je otrokom treba omejiti čas, ki ga preživljajo na mobitelu ali računalniku. Čeprav je otrokom res potrebno omejiti predlogo gledanje v zaslon, ker utruja in izsušuje oči, tudi pa slabo vpliva na socialni razvoj otroka, še vedno nam ni uspelo dokazati neposredne povezave med dolgotrajnim delom na računalniku in z zvišanjem dioptrije. Na podobnem logičnem načelu se temelji tudi poskus, da se rast očesa in dioptrije upočasni s kapljicami (Atropin), ki blokirajo akomodativni aparat in pripeljejo oko v stanje počitka in sprostitve. Večkrat so opravljanje študije in klinična raziskovanja, vendar pa je efekt bil nevaren in kratkotrajen. Ko se neha z uporabo kapljic, se dioptrija spet naglo poviša.
 

Poskusi preprečevanja rasta kratkovidnosti

Obstaja tudi ideja mehaniškega pritiska na oko, da se prepreči rast v dolžino, v praksi pa se sestoji od ordiniranja trdih kontaktnih leč (Ortokeratologija „ortho-k“), ki se nosijo čez  noč, pritiskajo del očesa in na ta način zmanjšajo rast očesa v dolžino, snamejo se pa čez dan, da ne ovirajo vida. V nekaterih predelih sveta se tudi v ozadje očesa postavi dodatni sloj tkiva, ki preprečuje oko, da ne raste v dolžino. V osnovi sta ideji logični, ampak se žal nista pokazali učinkovitima.
 

Ohrabrujoči rezultati raziskovanja

Različna raziskovanja o možnosti upočasnitve zvišanja dioptrije so v zadnje čase pokazala, da je dioptrija manj rasla pri otrocih, ki so več časa preživljali na dnevni svetlobi. Namreč, znanstveno je dokazano, da preživljanje časa na sončevi svetlobi pobuja izločitev hormona (dopamin), ki upočasnjuje rast očesa in je pri otrocih, ki preživljajo več časa na sončevi svetlobi, razviden manjši rast dioptrije, kot pri otrocih, ki več časa preživljajo v zaprtih prostorih. Še vedno ni znano, kolike količine količine navedene substance so potrebne za takšen efekt, ali bi sploh imelo učinka umetno ga sintetizirati in dati otrokom, ampak so rezultati za zdaj ohrabrujoči.

Medtem ko čakamo na dokončno znanstveno potrditev, z vsakdanjo skrbijo za naše otroke in z opravljanjem rednih pregledov, se je treba truditi, da otroci čim več časa preživljajo zunaj na svežem zraku in soncu. Ali tega niso tudi nam govorile naše babice?

doc. dr. sc. Ivana Mravičić, spec. oftalmolog, subspecialist otroške oftalmologije in škilavosti
X2 prof.dr.sc. Ivana Mravičić

Autor: X2 prof.dr.sc. Ivana Mravičić

Kirurg strabolog
Plastična kirurgija

Ali vas zanima podobna vsebina? Prijavite se na naš newsletter.

PRIVOLA za obradu osobnih podataka u svrhu naručivanja: