Meni se, da je na svetu več kot 5 milijonov ljudi slepih zaradi glavkoma, veliko več pa jih trpi zaradi glavkomske poškodbe vida. Svetovni teden glavkoma obeležujemo v času od 8. do 14. marca
Glavkom je eden izmed vodilnih vzrokov slepote na svetu.
Meni se, da je na svetu več kot 5 milijonov ljudi slepih zaradi glavkoma, veliko več pa jih trpi zaradi glavkomske poškodbe vida. Zato se, že šesto leto zapored obeležuje Svetovni teden glavkoma v času od 8. do 14. marca. Ko se pripisuje takšen pomen tej bolezni, se kaže na njen vpliv na vid, tudi na pomembnost zgodnjega odkrivanja in ustreznega zdravja.
Glavkom je „skriti tat vida“.
Pri napredovanju ne daje znakov, motenj in bolečin, dokler se slučajno ne odkrije ob pregledu ali dokler ne pride do takšne stopnje okvare vida, ko se pacient ne obrne zdravniku za pomoč. Bolezen postopoma poslabša periferni vid in se zato ne opazi spontano, dokler ne začne takšno zoženje vidnega polja, ko začnejo motnje in težave. Pacienti imajo občutek, da predmeti ali osebe nenadoma vstopijo v njihovo vidno polje, ne da bi jih prej opazili (nenadno opažanje pešcev pred sabo, pri prehitevanju v vožnji, težave pri prehodu ceste, trčenje v mimoidoče, udarjanje v predmete okoli nas, šibkejše gibanje ponoči ipd.). Občutek pritiska v očeh in utrujenost v očeh posebej po delu na računalniku niso znak glavkoma, ampak so dober razlog za obisk oftalmologa.
Glavkom je kronična progresivna bolezen.
Pojavlja se običajno po 40. letu in v relativno majhnem odstotku, da bi pojavnost bila večja, ko je višja življenjska doba. Glavkom ne more izginiti, lahko se zazdravi in vzdržuje z zdravili (s kapljicami za oči). Enkrat, ko se ugotovi, poškodovanja vida ni mogoče več popraviti. Osnovne karakteristike glavkoma so zvišani očesni pritisk in zmanjšanje vidnega polja kot posledica okvare očesnega živca.
Kako se diagnosticira glavkom?
Le s kompletnim oftalmološkim pregledom se lahko potrdi, ali izključi glavkom. Samo merjenje očesnega pritiska ni dovolj, zlasti z brezkontaktnim merjenjem (z zračnim žarkom), ker ni dovolj natančen, ampak lahko služi kot t.i. „screening“. V primeru, da je prisoten zvišani očesni pritisk, je obvezno opraviti celoten pregled z vpogledom v vidni živec in njegovo kakovost ter merjenje očesnega pritiska z drugimi metodami. Po potrebi ga dopolnimo s preiskavami in to z vidnim poljem in t.i. OCT-jem (z laserskim skenom vidnega živca in njegovih niti). Kadar so vrednosti očesnega pritiska mejne ali rahlo zvišane, so po navadi le potrebne občasne kontrole.
Ali obstajajo različne vrste glavkoma in kateri so dejavniki tveganja njegovega pojava?
Meni se, da je na svetu več kot 5 milijonov ljudi slepih zaradi glavkoma, veliko več pa jih trpi zaradi glavkomske poškodbe vida. Zato se, že šesto leto zapored obeležuje Svetovni teden glavkoma v času od 8. do 14. marca. Ko se pripisuje takšen pomen tej bolezni, se kaže na njen vpliv na vid, tudi na pomembnost zgodnjega odkrivanja in ustreznega zdravja.
Glavkom je „skriti tat vida“.
Pri napredovanju ne daje znakov, motenj in bolečin, dokler se slučajno ne odkrije ob pregledu ali dokler ne pride do takšne stopnje okvare vida, ko se pacient ne obrne zdravniku za pomoč. Bolezen postopoma poslabša periferni vid in se zato ne opazi spontano, dokler ne začne takšno zoženje vidnega polja, ko začnejo motnje in težave. Pacienti imajo občutek, da predmeti ali osebe nenadoma vstopijo v njihovo vidno polje, ne da bi jih prej opazili (nenadno opažanje pešcev pred sabo, pri prehitevanju v vožnji, težave pri prehodu ceste, trčenje v mimoidoče, udarjanje v predmete okoli nas, šibkejše gibanje ponoči ipd.). Občutek pritiska v očeh in utrujenost v očeh posebej po delu na računalniku niso znak glavkoma, ampak so dober razlog za obisk oftalmologa.
Glavkom je kronična progresivna bolezen.
Pojavlja se običajno po 40. letu in v relativno majhnem odstotku, da bi pojavnost bila večja, ko je višja življenjska doba. Glavkom ne more izginiti, lahko se zazdravi in vzdržuje z zdravili (s kapljicami za oči). Enkrat, ko se ugotovi, poškodovanja vida ni mogoče več popraviti. Osnovne karakteristike glavkoma so zvišani očesni pritisk in zmanjšanje vidnega polja kot posledica okvare očesnega živca.
Kako se diagnosticira glavkom?
Le s kompletnim oftalmološkim pregledom se lahko potrdi, ali izključi glavkom. Samo merjenje očesnega pritiska ni dovolj, zlasti z brezkontaktnim merjenjem (z zračnim žarkom), ker ni dovolj natančen, ampak lahko služi kot t.i. „screening“. V primeru, da je prisoten zvišani očesni pritisk, je obvezno opraviti celoten pregled z vpogledom v vidni živec in njegovo kakovost ter merjenje očesnega pritiska z drugimi metodami. Po potrebi ga dopolnimo s preiskavami in to z vidnim poljem in t.i. OCT-jem (z laserskim skenom vidnega živca in njegovih niti). Kadar so vrednosti očesnega pritiska mejne ali rahlo zvišane, so po navadi le potrebne občasne kontrole.
Ali obstajajo različne vrste glavkoma in kateri so dejavniki tveganja njegovega pojava?
- Najpogostejša oblika je kronični glavkom, ki se pojavlja v starejši življenjski dobi in njegove variante ob nastanku sive mrene.
- Obstaja prirojeni glavkom, ki se pojavlja že pri dojenčkih, vendar se lažje opaža.
- Akutni glavkom je poseben pojav, ki povzroči nenadno, zelo močno očesno bolečino z zmanjšanim vidom.
- Dejavniki tveganja za njegov nastanek so kajenje, zvišani krvni tlak, sladkorna bolezen, zvišane maščobe v krvi, jemanje določenih zdravil in dedovanje – prisoten glavkom v družini.
Kako se zdravi glavkom?
Najpomembnejše so redne kontrole in redno zdravljenje s kapljicami, ki je trajno (upoštevajte navodila strokovnjaka) Določene vrste se lahko zdravijo s posebnimi laserji. Če ga ni mogoče regulirati s kapljicami, se lahko operira.
Kako se spoprijeti z glavkomom in kako ga preprečiti?
Redna uporaba kapljic in kontrole omogočajo normalno življenje in sprečujejo napredovanje bolezni. Za preventivo je najboljše opraviti popoln oftalmološki pregled pri prvem pregledu za očala za branje, to je okoli 40.-45. leta starosti in opravljati periodične preglede vsake 2 leti, v primeru prisotnih dejavnikov tveganja tudi pogosteje. Ne obstaja specifična prevencija oz. vse, kaj je dobro za zdravje se priporoča: telovadba, regulacija krvnega tlaka, zdrava prehrana, nekajenje in splošno zdravstveno varstvo.