Klinika Svjetlost

Hvala! Vaša zahteva je sprejeta. Kmalu vas bomo kontaktirali.

Naročite se na pregled online

PRIVOLA za obradu osobnih podataka u svrhu naručivanja:

Naročanje za pregled

Službenik za zaštitu osobnih podataka


voditelj@svjetlost.hr

Blog

Kako doseči in ohraniti dober vid v vsakem življenjskem obdobju? Berite nasvete naših oftalmologov in nam predlagajte teme, o katerih želite izvedeti več.

Znanstveniki so končno utrdili vzroke za kratkovidnost

Znanstveniki so končno utrdili vzroke za kratkovidnost
Na epidemijo kratkovidnosti vpliva genetika, ampak tudi drugi okoliški dejavniki kot je veliko gledanja na bližino ter zmanjšano bivanje na soncu in odprtem.
V zadnjih letih se veliko govori in piše o vse večjem številu kratkovidnih ljudi. Znanstveniki so to opisali kot „epidemijo kratkovidnosti“, ki je posebej izražena v ZDA in v državah vzhodne Azije. V ZDA celo polovica mladih ima minus dioptrijo, na Kitajskem, Japonskem in v Koreji pa več kot 80%. Pri nas je tudi vse več ljudi, ki za dober vid na daljavo potrebujejo očala ali kontaktne leče.

Pri ljudeh, pri katerih nošenje očal ni povzročeno s starostjo (po 40. letu začne slabšati akomodacija očesa in s časom potrebujemo očala za branje), več kot 95% oseb je kratkovidno (miopija), samo 5% ima plus dioptrijo in jim je vid zamegljen na bližino in na daljavo (hiperopija).
 

Kaj je kratkovidnost?

Kratkovidne osebe dobro vidijo na bližino, ampak ne na daljavo. Dolžina očesa brez dioptrije je 24 milimetrov. V primeru kratkovidnosti vid na daljavo je zamegljen, ker je očesno jabolko podolgovato (1 milimeter predstavlja 3 dioptrije) in leča v očesu fokusira svetlobo pred rumeno pego, ne pa nanjo samo kot na center našega najostrejšega vida na zadnjem delu očesa. Najpogostejše rast očesa spremlja telesni rast in se na koncu pubertete dioptrija stabilizira.
 

Zakaj nastaja kratkovidnost?

Že stoletja so ljudje kot astronom Kepler menili, da je veliko dela na bližino (branje, pisanje) vzrok „poslabšanja vida“. Znanstveniki v zadnjih desetletjih menijo, da je glavni vzrok za dioptrijo genetika. Raziskave kažejo, da je v veliki meri kratkovidnost podedovana, ampak kako pojasniti njeno rast v drugi polovici 20. stoletja?
 
Znanstveniki so opazili statistike, ki govorijo, da je komaj 3 krat večja pogostejša kratkovidnost pri osebah, ki živijo v mestih kot na vasi in se pripisujejo fenomenu „življenja v škatli“. Nedavno objavljeni rezultati raziskave nizozemskega tima znanstvenikov so potrdili hipoteze znane Rotterdam študije (1990-2008), da je podaljšanje očesnega jabolka in pojav kratkovidnosti v direktni zvezi z večjim izpostavljanjem oči, ki gledajo predmete, ki so nam blizu. No, to ni edina razloga. 

Od 2008 znanstveniki z Univerze v Sydneyju so preučevali dve skupini otrok, čigav enak odstotek staršev je bil kratkoviden. Ena skupina je živela v Singapurju, druga (tudi singapurskega potekla) pa je živela v Avstraliji. Rezultati so bili neverjetni – le 3,3% preučevanih otrok iz Avstralije je razvilo kratkovidnost v primerjavi z 29,1% v Singapurju. Kako razložiti razliko? Predvsem z življenjskimi pogoji – otroci v Avstraliji niso imeli manj nalog in obveznosti, ki so jih opravljali na bližino kot vrstniki v Singapurju, res, vendar so toliko več časa preživeli na prostem  (13 ur na teden v primerjavi s 3 ure na teden).

Kasnejša raziskovanja so pokazala, da razlogi niso samo bivanje zunaj „škatle“. Manja možnost za razvoj dioptrije se povezuje z dopaminom, nevroprenosnikom, ki je bolj znani kot „hormon sreče“.  Čisti cikel dopamina, ki vpliva na normalen rast očesa je povezan z zadostno količino svetlobe. Seveda pa to ne pomeni, da očes ni treba zaščiti pred UV sevanjem, ali še manj, da bi oči morali izpostaviti gledanju v sonce.

Vendar bi otroci vsekakor morali biti zunaj, vsaj toliko časa, kolikor gledajo na bližino (risanje, branje, igranje z igračami, gledanje v ekran mobitela, tableta, računalnika ali TV-ja). To je tudi potrdilo raziskovanje lansko leto (Caroline Klaver in sodelavci) v katerem je utrjeno, da je nižja raven seruma vitamina D pri otrocih v neposredni zvezi z razvojem kratkovidnosti. Vemo, da vitamin D naša koža proizvaja predvsem pod vplivom sončnih žarkov in se zato vitamin D pogosto imenuje tudi sončni vitamin.
 

Kako se znebiti dioptrije?

Vsi, ki nosijo očala ali leče znajo, s kakšnimi težavami se soočajo vsak dan. Edini način, da se jih znebite, z njimi pa tudi z vsemi povezanimi težavami, ki se jih več ali manj zavedamo, je lasersko odpravljanje dioptrije. Lasersko odpravljanje dioptrije se odpravlja v razponu od -10 do +6 in do ±6 cilindrov astigmatizma. Za višje dioptrije rešitev je vstavitev fakičnih leč, narejenih iz trajnih materialov, ki korigirajo dioptrijo v samem očesu, pacient pa jih sploh ne občuti. Lasersko odpravljanje dioptrije je neboleč in učinkovit način za trajno reševanje dioptrije v samo 10 minutah. To je danes najpogostejši poseg v medicini, ki se v medicini opravlja na zahtevo bolnika. Do danes laserski se je dioptrije znebilo več kot 50 milijonov ljudi.
 
Samo v Kliniki Svjetlost smo odpravili dioptrijo z več kot 60 tisoč oči. Uporabljamo najsodobnejše laserje (IFS femtosekundni laserji za kreiranje roženičnega pokrova in Schwind excimer laserji za odpravljanje dioptrije), ki so standard v najboljših svetovnih očesnih centrov. Laserji so v celoti računalniški kontrolirani, da se doseže popolnoma natančen rezultat – življenje brez dioptrije.
 
dr. sc. Maja Bohač, voditeljica oddelka za refraktivno kirurgijo Klinike Svjetlost

 

Ali vas zanima podobna vsebina? Prijavite se na naš newsletter.

PRIVOLA za obradu osobnih podataka u svrhu naručivanja: