dr. Ivan Gabrić

 
Živijo! Imenujem se Ivan Gabrić in sem zdravnik v Kliniki Svjetlost. Z lasersko odpravo dioptrije sem se prvič srečal, ko sem bil star 9 let in od takrat sem videl in sodeloval pri več kot 50 000 laserskih posegov, kakor na Hrvaškem, tako tudi v ZDA ali pa Nemčiji.

Osebno sem lasersko odpravo dioptrije oz. laserski operiral oči maja 2011. Bil sem star 22 let in sem operacijo opravil, ker verjamem v to.
To je fantastična stvar, meni pa je bilo zanimivo z drugega vidika, ker preden se je meni to zgodilo, sem videl vsaj 10 000 posegov in se mi je vedno zdelo, da je to zelo počasno in sem imel občutek, da traja dolgo in da je pacientu dolgočasno pod laserjem.
Ko sem ležal pod laserjem, sem imel občutek, da čas hitro beži in da se je vse končalo v manj (z mojega vidika kot pacienta) kot 30 sekundah.
Dobesedno, čeprav sem vedel vsak korak, vse, kaj se dogaja, vsaka podrobnost, zame je minila v sekundi.

Danes, ko operacije opravljam drugim ljudem, ko odpravljam dioptrijo pacientom, se vedno spomnim svoje izkušnje in jim poskušam pomagati na način, da jim dokažem, da res kratko traja.
Danes vsi moji pacienti poslušajo glasbo in jim povem „O.K., izberi pesem“ in za vsak korak je druga pesem, zato ker približno 15 do 20 min traja druženje v sobi, to so pa 3-4 pesmi. Potem jim rečem „O.K., prva pesem se je končala, končali smo s prvim delom“.
Pacienti sploh nimajo občutka v sekundah ali minutah. To so zanje 3-4 pesmi in grejo ven, če pa nekdo izbere daljšo pesem poseg, opravimo znotraj ene.

Tisto, kaj je mene navdušilo, je najhujši del odpravljanja dioptrije-nič ni bolelo, nič posebej nisem občutil, leče, ki sem jih imel do naslednjega dne, pa so me res žulile in tega občutka nikoli ne bom pozabil, ko je kolegica odstranila leče iz oči, pa je bilo „Jezus, to pa je res najlepši občutek doslej! in mi je zagotovo bila najljubša oseba mesec dni.

Eden mojih najljubših spominov iz službe pa je en gospod arhitekt iz Dubrovnika, ki je imel -5 dioptrijo, kaj zame ni bilo nič posebej, ker je to zame služba, naslednje jutro, ko je prišel na kontrolo, je jokal od sreče, me je objel in nikoli ne bom pozabil občutka, ko ti lahko nekomu daš nekaj, kaj ga resnično osrečuje, tisto, kaj je zame, za moje roke nekaj minut dela – njemu prinese srečo in je to čudovito delo, ker vsak teden imate 30 ali približno 40 ljudi, ki jim prinesete takšno srečo in res, ni nič lepšega, kot je osrečiti nekoga po dolgoletnih težavah.