Tin Srbić – svetovni prvak v gimnastiki

Težave z dioptrijo sem opazil na začetku srednje šole. Nosil sem očala v šoli, ampak ne med treningom. Nisem jasno videl deske in sam se nagibal na občutek in nisem bil prepričan vase. Ko vadim, odletim dva do tri metre stran od deske in je ne vidim dobro. Radi tega mi se zdi, da je dva krat širša, kot v resnici dejansko je.

Pogosto mi se dogaja, da v športni dvorani ne prepoznam svojih kolegov, ki jih že leta srečam po tekmovanji. Posebna težava je bila, da nisem videl tudi semaforja. V trenutkih, ko se na ekranu prikaže ocena za vajo, sem moral čakati trenerja, da mi pove, katero oceno sem dobil. Tako na zadnjem svetovnem prvenstvu nisem videl ali sem dobil 14.366 ali 14.866, kar je ogromna razlika. Gledam trenerja, na njegovem obrazu ne vidim katera je to ocena in mi se zdi, da vse to traja celo večnost. 


Vtisi iz Klinike Svjetlost so izjemno pozitivni, počutil sam se zelo ugodno in sam se zato odločil na lasersko odpravo dioptrije. Pred posegam sam mogoče čutil mali strah, vendar, ko sem videl, kako je to zpadlo mislim, da noben nima razloga imeti strah. Operacija je bila neboleča in je trajala deset minut. Ko sem prišel na trening po posegu občutek je bil enkratni. Prvič sem videl, koliko je ura, videl sam tudi, kako se premika kazalec za sekunde. Občutek na deski je bil čistam drugačen, vse je bilo lažje in preprostejše. Z popolnim vidom sem prešel do nove dimenzije s katerom bom še boljše v delu ki ga opravljam.