V prvem velikem prispevku po revolucionarnih posegih vgradnje teleskopske leče
prof. dr. sc. Nikica Gabrić za Večernji list govori o inovaciji, ki spremeni življenja.
Teleskopska leča SING IMT je namenjena zdravljenju najtežje oblike starostne makularne degeneracije (AMD), na način, da se s kirurškim posegom vsadi v oko pacienta.
V pogovoru z novinarjem Elvisom Sprečićem je profesor Gabrić razkril, zakaj je ravno Klinika Svjetlost med prvimi v Evropi opravila takšen poseg, zakaj si močno prizadevamo, da bi bila leča dostopna vsem bolnikom in kako izgleda življenje po vrnitvi vida.
V nadaljevanju prinašamo celotno zgodbo in intervju s podrobnostmi posega, izkušnjami pacientov ter podatki, ki potrjujejo: to ni le medicinska novica, temveč eden največjih prebojev v sodobni oftalmologiji.
Revolucionarni postopek in teleskopska leča lahko rešita vid tisočim pacientom
Klinika Svjetlost je prva na Hrvaškem in med prvimi v Evropi začela z vsadnjo teleskopske leče s kirurškim posegom ter na ta način zdraviti najtežjo obliko starostne makularne degeneracije (AMD).
Leča ima optični sistem, ki poveča sliko 2.7-krat in jo projicira na zdravi del mrežnice zunaj poškodovanega središča, kar omogoča precej boljše vidno zaznavanje in bolj oster vid.
“Nisem mogel prešteti prstov, ki bi mi jih nekdo pokazal na razdalji več kot en meter. Danes z desnim očesom vidim boljše kot z levim - podoba je večja in jasnejša”, pravi 76-letni pacient.
Petnajst let se borite proti sovražniku, ki postopoma prevzema vaše ozemlje. Ko ga končno prevzame, boste ostali v temi. V tem primeru je ozemlje vaše oko oziroma majhen del mrežnice v njegovem središču, imenovan makula, ki je odgovoren za najostrejši vid, prepoznavanje podrobnosti, barv in obrazov. Sovražnik je huda bolezen - degeneracija makule (imenovana tudi AMD) - pri kateri pride do postopnega propadanja celic v makuli, kar vodi v nepopravljivo izgubo centralnega vida.
- Najbolj bi bilo, da se obrnete na Hrvaško združenje slepih na Draškovićevi ulici - s temi besedami se je tik pred tem poletjem, kot kolega kolegu, kot zdravnik zdravniku, zagrebški oftalmolog obrnil na zagrebškega kardiologa, čigar dolgoletni boj z degeneracijo makule se je kot je kazalo bližal koncu. Žal, kot ponavadi, je zmagala bolezen.
- Tisočkrat v svoji karieri sem moral pacientom ali njihovim družinam sporočiti slabo novico, jih soočiti s kruto resnico, da nam ni uspelo oživiti njihovega partnerja, brata, staršev, otrok. Zato sem bil pripravljen slišati tisto, kar nihče ni hotel slišati. Da bom izgubil vid - povedal nam je 76-letni kardiolog. Dodaja, da se je na to psihično pripravljal že od leta 2010, ko so mu diagnosticirali degeneracijo makule v desnem očesu. V zadnjem desetletju in pol so njegovo starostno degeneracijo makule zdravili na več načinov, vključno z najbolj znanim zdravljenjem z anti-VEGF injekcijo, ki se daje v oko, prestal je tudi eno operacijo, ampak v začetku letošnjega junija vse se je izkazalo le kot odlaganje neizogibnega.
- Čeprav sem se na to podzavestno pripravljal, so me besede naj grem v združenje slepih vseeno močno prizadelo. Bil je sprožilec, zaradi katerega sem začel razmišljati ne s 100, ampak s 120 na uro, in tako mi je prišlo na misel, da sem bil leta 2014 v procesu zdravljenja moje makularne degeneracije na kratko pacient v očesni kliniki Svjetlost. Tam so me nekaj časa zdravili z injekcijami, in moram poudariti, da so se zdravniki in osebje do mene vedli res plemenito. Ogledal sem si film in spoznal, da sem prav tam imel najboljšo izkušnjo med vsemi državnimi in zasebnimi ustanovami, skozi katere sem šel, zato sem se odločil, da grem v Svjetlost po drugo mnenje - pravi kardiolog.
Prišel je na pregled pri doc. dr. sc. Nataši Drače, ozko specializirano za bolezni zadnjega segmenta očesa, ki mu je povedala, kot je že vedel, da je njegovo stanje izjemno resno, a mu je podala tudi eno dobro novico. Zelo dobro.
Z operacijo so mu v oko lahko vsadili novo generacijo vsadnih teleskopskih leč, namenjenih ljudem v pozni fazi AMD-a, ki ne bi le preprečile izgube vida, temveč bi mu po nekaj tednih prilagajanja omogočile tudi ponovno prepoznavanje obrazov, gledanje televizije in celo zaslona tabličnega računalnika ali mobilnega telefona.
Slišalo se je skoraj idealno, in glede na to, da smo kot družba nekako navajeni, da vse, kar se sliši (pre)dobro, sprejemamo z mero skepticizma, se postavlja logično vprašanje: zakaj temu pacientu, ki trpi že toliko let, nihče drug ni ponudil takšne rešitve, ampak ga je odpisal in napotil na Hrvaško združenje slepih. Odgovor je v bistvu zelo preprost - ker takšne rešitve pri nas in skorajda v celotni Evropi ni bilo.
Klinika Svjetlost je bila prva na stari celini, z izjemo Nemčije, ki je začela vstavljati takšno lečo, kar jo uvršča med evropske pionirje tovrstnega postopka. Do sedaj so opravili deset operacij, od tega osem sam ustanovitelj in lastnik klinike, prof. dr. sc. Nikica Gabrić, dve pa njegov kolega prof. dr. sc. Ratimir Lazić.
- Gre za revolucionaren postopek namenjem osebam, ki slabo vidijo in imajo določene indikacije, predvsem makularno degeneracijo in geografsko atrofijo, ali nekatere druge bolezni, ki trajno poškodujejo pacientov vid. Prejšnji pripomočki namenjeni zdravljenju teh bolezni niso bili niti približno tako učinkoviti kot teleskopske intraokularne leče, ki jih imamo priložnost vgraditi po zaslugah njihovega oblikovalca in proizvajalca podjetja Samsara. Podjetje nam je podarilo deset leč, ki smo jih potem vstavili našim pacientom popolnoma brezplačno - nam je povedal Nikica Gabrić, ki pojasnjuje, da se kirurški poseg izvaja v lokalni anesteziji in traja od 20 do 30 minut, odvisno od izkušenj in sposobnosti zdravnika, ki izvaja operacijo.
- To je bil poseg virtuoza, tako elegantno in hitro opravljen, da se profesorju Gabriću nisem uspel niti zahvaliti, preden je odšel. Ko sem prejel anestezijo, nisem več ničesar čutil, in čeprav so mi povedali, da je trajal nekaj več kot dvajset minut, zdelo se mi je, kot da je vse skupaj trajalo le kakšnih deset - pravi 76-letni kardiolog.
Vprašali smo ga, kako vidi danes, približno mesec in pol po operaciji.
- Pred operacijo so bile črke, ki sem jih gledal, popolnoma popačene, videti so bile kot zastava, ki plapola v burji, in jih je bilo nemogoče brati. Nisem mogel prešteti prstov, ki mi jih je nekdo kazal na roki z razdalje več kot meter. Zdaj vidim obraz, in če bi se pogovarjala pred dvema mesecema, bi bil videti kot cenzuriran obraz oseb na televiziji, skoraj popolnoma neprepoznaven. Zanimivo je, da danes z desnim očesom vidim bolje kot z levim, podoba je večja in jasnejša. Vsi vidimo binokularno, z dvema očesoma, zato se mi lahko zgodi, da vidim dve podobi, vendar se bo v prihodnjih mesecih tudi to popravilo z rehabilitacijo pod vodstvom docentke Drače - nam je povedal.
Fotografija 1: Doc. dr. sc. Nataša Drača, specializirana za bolezni zadnjega segmenta očesa, s pacientom, ki mu je bila vstavljena leča.
Prav ona nam je podrobno opisala nekatere, tako rekoč, tehnične specifikacije same vsadljive miniaturne teleskopske leče, ali skrajšano SING IMT.
- Ta steklena leča ima optični sistem, ki sliko poveča 2,7-krat in jo projicira na zdravi del mrežnice zunaj poškodovanega središča, kar omogoča precej boljše vidno zaznavanje in večjo vidno ostrino. Za razliko od doslej uporabljenih zunanjih teleskopskih očal, ki imajo zoženo vidno polje (do 20°), SING IMT pokriva 54° osrednjega vidnega polja, ne deformira estetike obraza in uporabnika razbremeni potrebe po nenehnih gibih glave pri gledanju. Prav tako je za razliko od standardnih intraokularnih leč edina možnost, ki pri hudih oblikah AMD obnovi tako vid na blizu kot na daljavo, medtem ko konkurenčne naprave ponujajo bistveno manjši učinek ali pa so omejene le na en segment vida - pojasnjuje dr. Drača.
Čeprav vsak pacient lahko pove lastno zgodbo kako mu je vstavitev leče spremenila kakovost njegovega življenja, tukaj so tudi goli statistični podatki.
Na podlagi 10 doslej opravljenih posegov na Hrvaškem so pacienti več kot podvojili svojo povprečno ostrino vida (z 0,12 na 0,25), kar ustreza povprečnemu skoku za +17 črk na lestvici ETDRS.
Statistično gledano 85 % operiranih pacientov lahko ponovno bere časopise, 57 % pa jih lahko prepozna obraze z razdalje dveh metrov. Izguba endotelijskih celic, ki so kazatelj varnosti operacije, je bila manjša od 10 %, kar potrjuje varnost in uspešnost te metode. Poleg tega po posegu ni bilo resnih zapletov, večina manjših stranskih učinkov ni povzročila trajnih posledic.
- Ti rezultati potrjujejo ujemanje z vodilnimi mednarodnimi podatki, kjer je v večjih evropskih kohortah (študije iz Italije in Nemčije) 97,1 % bolnikov izboljšalo centralni vid, polovica pa se je na testih vidne ostrine izboljšala za tri ali več vrstic. Hitrost branja in stabilnost sta se prav tako več kot podvojili, kakovost življenja pa se je po kratkem obdobju pooperativne rehabilitacije znatno izboljšala - je povzela dr. Drača.
Zagrebčan Ivica Mučnjak je pri 87 letih med najstarejšimi pacienti, ki so jim vstavili lečo, in sicer lani, ter smo ga kot nekogar, ki je šel skozi vse faze pooperativnega okrevanja in rehabilitacije, vprašali kako vidi danes.
- Skratka, velika pika, ki je bila vedno na sredini mojega vidnega polja, je popolnoma izginila. Bolezen so mi na obeh očesih diagnosticirali leta 2012 in po nekaj letih sem lahko kaj jasno videl le tako, da sem s perifernim vidom "ciljal" na to, kar sem želel videti. To me je zelo utrujalo, dogajalo se je, da me je že po nekaj urah dneva začela boleti glava, zato sem se ulegel, mežikal in nisem imel želje po ničemer. Dnevi kar bežijo. Danes, pri 87 letih, lahko berem in gledam televizijo, edino ne morem voziti. Da bi se znebil dvojnega vida dr. Nataša Drača mi je dala določene vaje, ki sem jih moral izvajati nekaj mesecev, vsak dan od 15 minut do pol ure. To je bil, recimo temu, nekoliko bolj naporen del rehabilitacije, ampak v primerjavi s tem, kako je bilo prej, gre za dobesedno noč in dan - pripoveduje svojo izkušnjo ta 87-letni moški, ki je zdaj polnopravni član družbe in pri svojem vsakodnevnem delovanju ne potrebuje nikogaršnje pomoči. Razen svoje človeške, tople plati, kot ji pogosto rečemo, tista zgodba ima tudi svojo hladnejšo, a nikakor zanemarljivo plat.
Pozne študije AMD namreč povzročajo ogromne stroške za sistem in lahko državo zaradi slepote in s tem povezanih stroškov oskrbe stanejo do 27.773 evrov na bolnika na leto.
Fotografija 2: prof. dr. sc. Nikica Gabrić
- Res je, da je vstavitev leče drag postopek, ki si ga pacienti običajno ne morejo privoščiti sami, a če bi to napravo lahko dobili s pomočjo državnega sistema, bi se jim znatno izboljšala kakovost življenja, država pa bi se s finančnega vidika, odvisno od pacienta, izplačalo že v največ nekaj letih. V Svjetlosti se močno zavzemamo, da se SING IMT uvrsti na seznam naprav Hrvaškega zavoda za zdravstveno zavarovanje in da bi bil na voljo vsem hrvaškim državljanom. Z vodilnimi hrvaškimi klinikami, predvsem KBC Rebro, KBC "Sestre milosrdnice", KB Sveti Duh in KBC Split, smo že sprožili pobudo, da bi to zdravstveno inovacijo naredili dostopno tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Če bo na nacionalni ravni želja in volja, bi lahko v Svjetlosti izobraževali kolege v štirih omenjenih kliničnih centrih ter bi v samo nekaj mesecih lahko imeli pet evropskih centrov odličnosti za zdravljenje slepote, ki jo povzroča degeneracija makule, in odprli vrata upanju, da bodo tisoči pacientov spet videli svet okoli sebe - pojasnjuje profesor Nikica Gabrić in poudarja, da bi klinika Svjetlost vsem zainteresiranim centrom zagotovila popolnoma brezplačno usposabljanje, ki bi trajalo približno tri tedne.
Da ne gre le za marketinško potezo, dokazuje tudi mnenje stroke, in sicer Hrvaškega oftalmološkega in optometričnega društva (HOOD).
"V primerjavi z zunanjimi optičnimi pripomočki SING IMT ponuja bolj naravno, trajno povečanje centralnega vida brez potrebe po nošenju neprimernih očal. Implantacija ni konec, temveč začetek procesa sodelovanja s terapevtom (zdravnikom, medicinsko sestro itd.) pri premagovanju monokularne dominantnosti (npr. branje, orientacija, prepoznavanje obrazov). Predmet tega poročila ni ne razpoložljivost ne cena SING IMT-a in rehabilitacijskega procesa, temveč le strokovna ocena strokovnih podatkov, objavljenih v dosedanji literaturi, in kot odgovor na zahtevo članov upravnega odbora HOOD, da Sekcija za mrežnico izrazi svoje mnenje o SING IMT na podlagi zahteve klinike Svjetlost, da se ga na stroške Hrvaškega zavoda za zdravstveno zavarovanje uvrsti na seznam pripomočkov. Upravni odbor Sekcije za mrežnico meni, da je SING IMT pomemben strokovni in tehnološki napredek v kirurškem pristopu k zdravljenju bolnikov s suhimi in terminalnimi oblikami starostne degeneracije makule", je navedeno v sklepu, ki so ga podpisali člani Upravnega odbora Sekcije za retino: prof. dr. sc. Kajo Bućan, prof. dr. sc. Damir Bosnar in dr. sc. Marko Lukić.
Kot je torej razvidno iz tega sklepa, leča sama po sebi je resnično revolucionarna, kar smo že (upravičeno) večkrat omenili, vendar njena namestitev ne bo samodejno rešila vseh težav pacientov, ker morajo predvsem sami delati tudi na sebi.
To je jasno razvidno iz besed še ene pacientke, upokojene defektologinje Ljerke Pompe.
- Imela sem neverjetno srečo, da sem prišla v Svjetlost in še večjo srečo, da sem prišla v roke fantastičnega dr. Ivezića, ki me je zdravil z injekcijami, ki sem jih morala prejemati, saj sem po lastni krivdi bila zanemarjen primer. Opozorili so me, da moram paziti na rumeno pego, a sem to dolga leta zanemarjala, vse dokler ni bilo na neki točki prepozno. Vsaj mislila sem, da je prepozno. A sreča v nesreči je bila, da je prav v trenutku, ko sem to najbolj potrebovala, prišla teleskopska leča, ki mi je omogočila, da sem lahko nadaljevala življenje skoraj povsem normalno. Docentka Drača me je vrhunsko pripravila na operacijo, ki jo je opravil profesor Gabrić, nato pa je sledilo privajanje. Na začetku sem videla ogromne predmete, bili so preveliki, a sem jih, v nasprotju s prejšnjim stanjem, sploh videla. Morala sem se naučiti, kako iz dveh slik, ene večje in ene manjše, sestaviti eno. Docentka Drača me je dobesedno učila kot prvošolčka: »Glejte naravnost, ne glejte desno, ne glejte levo, delajte to in to, in bo bolje.« In res, vsakič, ko sem prišla nazaj k njej, je bilo bolje in bolje. Lisa je izginila, slike se danes, skoraj dve leti po operaciji, sploh več ne razdvajajo. In prav zaradi svoje izkušnje bi bila zelo srečna, če bi čim več ljudi dobilo ta, kot mu pravim, teleskop - kajti po vstavitvi sem se iz depresivne starice spremenila v poletno najstnico.
Novinar: Elvis Sprečić
Fotografije: Marko Prpić/Pixsell