Fuchsova endotelna distrofija

Kaj je Fuchsova distrofija?

Fuchstova endotelna distrofija (FED) roženice je počasna progresivna degeneracijska motnja roženice, ki jo karakterizira odmiranje endotelnih celic roženice, tj. tistih celic, ki so odgovorne za prozornost tkiva roženice. Na žalost pa je izguba endotelnih celic trajna in progresivna, ker se celice ne morejo obnoviti. Bolezen se lahko avtosomno dominantno podeduje, čeprav je večina primerov sporadična, čeprav so prav tako bistveni tudi genetski in okoliški predisponirajoči dejavniki, na primer starejša življenjska doba in ženski spol.

Izguba endotelnih celic je lahko spodbujena tudi z intraokularnimi travmami ali operacijami, kot je npr. operacija mrene. Čeprav se lahko opazijo znaki bolezni pri ljudeh že v njihovih 30-ih in 40-ih letih, bolezen le redkokdaj povzroči poškodbe vida pred 50 ali 60 letom življenja. 

Kakšni so simptomi bolezni?

Bolezen ima 3 stadijev ter jod odvisno od stanja roženice karakterizira zamegljenost vida do bolečin in neprijetnosti.

1. stadij bolezni je karakteriziran s postopnim nastajanjem izkrčenih regij v notranjosti roženice, na katerih ni endotelnih celic (znano pod nazivom »„cornea guttata«“) v posledični zadebelitvi roženice
2. stadij je karakteriziran z dekompenzacijo endotela s posledično zamegljenostjo centra roženice, s tem pa tudi zamegljenim vidom, ki je na začetku slabši zjutraj in se izboljša čez dan. Do edema epitela pride, ko se debelina strome poveča za 30 %.
3. stadij je karakteriziran s trajnim edemom epitela in bulami (bulozno keratopatijo), ki pacientu povzroča bolečine in neprijetnosti in ki poleg slabega vida pri bolniku povzroča stalno bolečino. 

Metode zdravljenja:

Zdravljenje je na začetku usmerjeno k zmanjševanju edema na roženici in ublaževanje bolečin. Edem lahko začasno blažijo kapljice in mast natrijevega klorida ter zniževanje intraokularnega tlaka. Uporabljajo se tudi kapljice za lubrikacijo očesa in terapevtske mehke kontaktne leče, da bi se ublažile bolečine in zaščitili izpostavljeni živčni končiči. Zadnja lamelarna (slojevita) transplantacija se izvede pri bolnikih, pri katerih še niso nastale spremembe v polnem sloju roženice, medtem, ko se perforativna transplantacija izvaja v najtežjih primerih pri ireverzibilno zamegljenih roženicah.