Prihodnost transplantacije

Najtežje bolezni roženice, kot so opekline roženice, so zelo težko ozdravljive, ker se pri opeklinah uničijo t. im. matične celice roženice, brez katerih ne more priti do obnove zdrave prednje površine očesa in se ne more uspešno izvesti transplantacija roženice. Odvisno od obsega uničenja matičnih celic se lahko izvedeta dva operacijska pristopa. Pri prvem se z drugega pacientovega (zdravega) očesa vzame majhen delček limbalnega tkiva roženice, kjer se te celice nahajajo in skupaj s transplantacijo roženice se takšno tkivo presadi na bolno oko. Če pa je poškodba limbalnih celic totalna, se problem zdravi z vzgojo matičnih celic roženice in vitro, nakar se takšne »„plahte«“ vzgojenih celic presadijo na bolnikovo oko. Naša očesna klinika je ob sodelovanju s tkivno banko v Zagrebu (ki je EU-certificirani laboratorij kakovosti, primerna za vzgajanje celic in vitro) izvedla vse potrebne znanstveno-strokovne predpriprave za uvedbo te nove metode zdravljenja tudi v hrvaško medicino in bo ta najmodernejša metoda zdravljenja verjetno kmalu dostopna v klinični praksi. Takšna metoda zdravljenja se izvaja samo še v dveh-treh evropskih očesnih centrih in prinaša možnost vrnitve vida pri do sedaj neozdravljivih boleznih prednje očesne površine. 

Transplantacija samih celic endotela roženice. Namig novega napredovanja v transplantaciji roženice je tehnologija, ki jo razvija skupina avtorjev na Japonskem, ki so uspeli pozdraviti določene bolezni endotela roženice samo z injekcijo celic roženice v prednji del očesa, tj. brez operacije transplantacije. Čas bo pokazal, ali je ta tehnologija enako uspešna kot tudi sama operacija transplantacije. 

Umetna roženica. Že vrsto let pacienti, ki čakajo na transplantacijo roženice in tisti, ki so bili že večkrat transplantirani (te nimajo več izgledov za efikasno zdravljenje z novo transplantacijo), se zanimajo za možnosti transplantacije „»umetne roženice“. «. Po vsem svetu so že bili poskusi, da se transplantira roženica iz umetnih materialov (kot se implantira »„umetna leča«“ v oko pri operaciji mrene), vendar se je večina teh poskusov končala z neugodnimi rezultati pri uporabi na ljudskem očesu. Šele pred kratkim je skupina avtorjev iz Švedske po 10 letnem delu z ustvarjanjem „»umetne roženice«“ imela precej dobre rezultate na bolnikih, ki jim je z operacijo presajena umetno vzgojena roženica. Vzgoja roženice temelji na »„biološki«“ podlagi, tj. ne gre za plastične materiale, kot so bili do sedaj. Preliminarni rezultati obstajajo samo na skupini švedskih bolnikov in roženica ni »„preskušena«“ v multicentričnih študijah (tj. v več državah, da bi se rezultati združili in evaluirali na večjem številu bolnikov). Vendar pa se sedaj prvič zdi, da bi „»umetna roženica«“ lahko postala resničnost, ne pa samo mit. 
e mit.