Ambliopija (slabovidnost)

Kaj je slabovidnost?

Če so vidne ostrine na obeh očesih zmanjšane, otrok razločno kaže znake slabšega vida in starši poiščejo zdravniško pomoč. Če pa je vid oslabljen samo na enem očesu, starši in okolica niti ne opazijo te težavega, ker otrok uporablja boljše oko in popolnoma nezavedno zanemari slabše oko. Pri temu možgani prevzemajo informacije, ki prihajajo iz boljšega očesa in glede na to, da ne morejo sestavljati dveh različnih sliki, se informacije iz slabšega očesa potiskajo, kar povzroči razvoj slabovidnosti oziroma zaostajanje v razvoju očesa, ki se ne uporablja.

Če se to dogaja v najzgodnejšem obdobju, ko možgani in oko še niso razviti, lahko vid na prizadetem očesu ostane zelo slab, ker je slabše oko že od začetka zapostavljeno in nima monosti, da se razvija. Možnost, da bo imel takšno težavo, je večja, če ima nekdo v družini tudi takšen problem. 

Zdravljenje slabovidnosti

Ko se odkrije slabovidno ali, kot mu nekateri pravijo, leno oko, se morajo otroku dati ustrezna korekcijska očala in se mora začeti z zapiranjem (okluzijo) zdravega očesa, da bi se slabše oko prisililo h gledanju, s tem pa k razvijanju. Obdobje zapiranja očesa je odvisno od dolžine ambliopije in starosti otroka in traja od ene ure do šestih ur na dan. 

Obliž (okluder) se mora položiti preko očesa, ne pa na očala, da bi preprečili, da oko gleda s strani.   Dokazano je, da je učinek okluzije večji, če otrok dela nekaj z bližine (risanje, branje, igranje igric). Glede na to, da se otroci pogosto upirajo nošenju obližev, je potrebno mnogo potrpljenja in vztrajnosti, da bi se dosegel želeni učinek. Otrok, ki vidi zelo slabo z nepokritim očesom, se bo še bolj upiral pokrivanju dominantnega očesa kot pa otrok z boljšim vidom.   Staršem bi to moral biti znak, da je potrebna še večja vztrajnosti in potrpljenje. 

V nekaterih primerih ima pozitiven učinek na slabovidnost tudi operacija strabizma. Če se slabovidno oko odkrije šele pri starejšem otroku, manjše so možnosti za izboljšanje in razvoj vida. Pri manjših otrocih so oko in vidni centri v možganih še v „»plastični fazi«“ in so se celice še sposobne naučiti gledati in nadomestiti izgubljeni čas.