Botox ali botulinum toksin je nevromišični agens, ki deluje tako, da preprečuje sproščanje acetilholina na nevromišičnih vezeh in s tem povzroča paralizo mišic. V oftalmologiji se uporablja že več kot 40 let, predvsem pri
zdravljenju strabizma, blefarospazma (nevoljnega krčenja krožne mišice
vek, ki je lahko tako intenziven, da pacienti sploh ne more odpreti oči in gledati). Uporablja se tudi pri skrajševanju vek in mišic, ki premikajo oko, kar je posledica bolezni ščitne žleze (distiroidna orbitopatija) ali pretiranega solzenja.
V zadnjem desetletju je odobrena uporaba botoxa za kozmetične namene. Glede na njegov učinek na mišice se uporablja tudi za estetske potrebe, ker s paralizo mišic na obrazu povzroča glajenje mimičnih gub. Botox se daje v mišice, da bi se preprečilo nastajanje tistih gub, ki nastajajo zaradi ponavljane akcije teh mišic. Pacient občuti učinek nekaj dni po aplikacije, delovanje injekcije pa traja od 4 do 6 mesecev, kar pomeni, da je treba tretma ponavljati. Najpogosteje se daje v predel med obrvmi, okrog zunanjega očesnega kota, pod zunanjim robom obrvi i v čelo.
Za popravljanje statičnih gub, ki nastajajo zaradi staranja, se uporabljajo dermalni filerji. V oftalmološki praksi se najpogosteje uporablja hijalouronska kislina, ker je najbolj podobna naravnim sestavinam kože. Najpogosteje se aplicira globoko v očesno krožno mišico, po navadi v vdolbine pod samim očesom. Njihovo delovanje traja od 6-12 mesecev. Za daljši učinek se naredi transfer mastnega tkiva. Po aplikaciji Botoxa ali filerja se lahko oseba takoj vrne k opravljanju svojih vsakdanjih obveznosti.